Skip to main content

Leto 2016 je bilo z mano in z Rudolfovo malco res prijazno. In ko je lepo, čas kar odvihra mimo … Šele danes, na noviga leta dan, sem si našla topel kotiček na kavču in nekaj trenutkov časa, da se spomnim, kaj vse se je v letu 2016 zgodilo in da razmislim, kaj me čaka in česa si želim v letu 2017. Želje se izpolnijo, če jih nikomur ne poveš, zato ne zamerite, če vam jih zaenkrat še ne razkrijem. Brez skrbi, kmalu boste tudi vi videli, kaj bo novega.

Za začetek pa kratek povzetek leta 2016 v številkah.

Leto 2016 mi bo vsekakor ostalo v lepem spominu, saj sem 24. avgusta tega leta začela pisat čisto svoj prav pravcati blog. O svojem blogu sem že v preteklosti večkrat sanjarila, ampak se nikoli nisem počutila zanj dovolj pogumno, dovolj pripravljeno. Tokrat pa sem zbrala pogum in si rekla, que sera sera, kar bo, pa bo – in je tudi bilo …

V teh dobrih 4 mesecih se je na blogu nabralo že 63 receptov in še nekaj drugih prispevkov.

Na e-novice se je prijavilo že več kot 170 bralcev. Iskrena hvala vsakemu posebej!

Na mojem spletnem kotičku se je v letu 2016 oglasilo že več kot 22.800 obiskovalcev s skupaj več kot 144.000 ogledi.

Na moji Facebook strani se vas je zbralo že več kot 2.400 sledilcev, na Instagramu pa dobrih 500.

Po odprtju bloga so se mi v kulinariki odprle nove poti, nova sodelovanja, na primer s Petro iz koohne in spletne strani Dom in stil, s portalom mojaleta.si, z Barbaro z bloga Pod cvetočo češnjo, že celo leto pa sodelujem tudi z Oblizniprste.si, kamor sem svoje recepte sploh začela objavljati …

Sodelovala sem na sejmih – Miklavžev sejem na Rakeku in na dobrodelnem sejmu Dobropeka v Ljubljani.

Spoznala sem čudovite ljudi in veliko novega izvedela na dogodku Njam zgodbe 2016 in na dogodkih, ki jih prireja Kovačnica v Kranju.

Stvari se res tako hitro odvijajo, v 4 mesecih se mi je zgodilo že tooooooliko lepih stvari, da že komaj čakam, kaj mi bo prineslo leto 2017.

Tudi vam želim, da bo vaše leto 2017 nadvse čudovito! In še enkrat najlepša hvala vam, dragi bralci, sodelavci, prijatelji – brez vas tudi Rudolfove malce ne bi bilo.

 

Komentiraj